Fantazme na razprodaji

Po slabih izkušnjah na delovnem računalniku z M$  Office 2007 se močno izogibam, da bi le-ti prišli na moj osebni računalnik, pač trma. Vendar je nekako težko vsakogar prepričat naj ti pošiljajo doc in ne docx datoteke in res mi je pod častjo pisati nazaj in prositi naj shranijo pod doc in pošlejo ponovno.

Ker z wordom ne delam ravno veliko mi je čisto zadostovalo da sem primer.docx primenovala v primer.zip, odprla mapo word  v zipu in ugotovila če je sploh kaj pametnega v document.xml (ja rabiš malo deformacije da bereš xml-je kot navadne tekste).

No in ker trenutno živim na luni ali vsaj na nekem tretjem planetu, me je Open Office 3.0 beta zadel nekje z več kot mesečno zamudo.  Morate ga imet. Res je kul, in spet sem na tekočem in me trma ne ovira pri enostavnem prebiranju docx,  in podobnih xxx datotek,… ups to je pa spet druga zgodba

Google se je po Nemčiji odločil oglaševati svoje video storitve na prostem. Torej na panojih?
Da skoraj Simpl ampak originalna ideja:

Da bi mogoče spet začela malo blogat. No nisem se še čisto odločila, ampak enkrat mora biti nazaj “prvi” post, da vidiš če tipkovnica še teče.

Od zadnjega zapisa se je spremenilo skoraj vse. Nekako se je življenje obrnilo na glavo. Pa ne pravim da mi to ni všeč. Vendar ne bi o detajlih… se gremo rajši nek gap fill with imagination.

Že dober mesec je minil odkar sem se vrnila s Švedske. Seveda bi rada opisala vse kar se je zgodilo, ampak bi potrebovala cel teden. Tako da sem se odločila bolj za kratko zgodbico podkrepljeno z obilnim slikovnim materialom.

Udeleženci smo bili sami študenti računalništva navlečeni z vseh koncev Evrope, pol deklet in pol fantov. Kaj smo počeli? V grobem: programirali lego robotke, raziskovali južno Švedsko, se nekajkrat zgubili v švedskih gozdovih, se izjemno zabavali in sklenili mnogo novih prijateljstev. Po pričevanju organizatorjev in tistih udeležencev, ki so kdaj koli prej obiskali kakršen koli Best tečaj, smo menda bili daleč najbolj študijsko zagreti udeleženci. Do sedaj se menda še ni zgodilo, da bi se študentje, kar 3x okrog 11 izmuznili iz zabave in odšli v laboratorij samo zato da bi lahko celo noč programirali in sestavljali svoje Lego robotke. Pri organizatorjih je to izzvalo neverjetno začudenje, ampak kaj pa so pričakovali, če so na tečaj povabili same geeke?

» Read the rest of this entry …

Pozdravi s Svedske. Nisem sluzila vojaskega roka, ampak dvomim, da bi lahko bilo bolj naporno. Uspela sem stakniti grozen prehlad, ki ga neuspesno zdravim ze 4 dni. Bolj pocasi gre ker nisem spala vec kot 5 ur skupaj ze vec kot en teden. Dopoldne predavanja, zgodaj popoldne laboratorijske vaje, nato kaksni izleti zvecer pa zabave. Vem da bi lahko preskocila zabave in nadoknadila spanje, ampak ni tako lahko… saj so potem organizatorji uzaljeni … ces tako smo se trudili, vas pa ni bilo. No ce bi imel dan nekaj ur vec za spanje bi bilo popolno.
Tile lego robotki so prav zabavni. Najprej je pravi izziv najti pravo konstrukcijo za problem, nato pa se zacne ta zabavni del s programiranjem. Obicajno me jezi, ko program ne dela ako kot se zamislim in moram zadevo popravljati. Tu pa je zadeva veliko bolj zanimiva, saj robotek z napacnim programom lahko izpade izredno zabavno. Prav tako priprave na tekmovanje postajajo pocasi umazane. Prihaja namrec do “kraje” lego delov pri drugih skupinah. In potem prepiri v stilu “Ukradli ste nam del za fiksiranje koles”, “Ne pa nismo”,..kot petletni otroci ampak saj gre vendarle za LEGO. Mi imamo malce boljso taktiko, saj do drugih skupin posiljamo sarmerja, ki piha na duso dekletom in tako dobimo delce ki manjkajo v nasi skatli. se naaljuje…. sedaj nas vlecejo v neko koco v gmajni…

Sem ze skoraj tam. Trenuno sem torej v Kobenhavnu v hostlu sleep in haven. Pac najcenejese kar em nasla na netu in temu primerno tudi izgleda. To da mesane sobe pomeni, da na koncu pristanes v sobi z 8 fanti me sicer sploh ne bi motilo, ko me ne bi neuzklajeno smrcanje vrglo iz postelje ze okrog 5. Sicer pa moj plan Ljubljana-Benetke-Berlin-Kobenhaven ni izpadel tako fantasticen kot se je zazdel. Nenazadnje zaekrat sem tam kjer bi po nacrtih morqala biti. Ampak vsa cakanja na prestope so bila mukotrpna. Hotela sem si v 5 urah ogledati benetke ampak sem to idejo hitro opustila zaradi dveh nahrbtikov, ki skupaj tehatata priblizno dve tretjini moje teze. Leti so bili obupni. Pa ni nicesar krivo letalo ali pilot ampak nevihte in turbolence, ki so konstantno gugale letalo za priblizni levi in desni odklon okrog 20%. Pa se usesa so me izdala in zacela sumljivo hudo boleti zaradi pritiska. Taksnih tezav z letom se nikoli nisem imela. V Berlinu nas je pricakala bomba na letaliscu, tako da so me vrgli ven za 2 uri(evakuirali) ravno ko sem prisla do prvega toplega obroka tega dne v burger kingu. Tam sem tudi spoznla dva zelo super modela iz Kolumbije in Libalona ter skupaj preganjali prevec casa medtem ko so tehniki, policiti, gasilci in varnostniki poskusali onemogociti nekaj kar verjetno sploh ni bila bomba.  Nasli pa smo se tako, da sem se jaz z vozickom za prtljago zaletela v njuno mizo in jima polila pijaco. Sicer pa sem cisto fascinirana nad Koebenhavnom. Ampak cene so pa tudi vrtoglave. Sicer pa zelo lepo mesto in skoda da nimam vec casa za raziskovanje. Sedaj pa tecem na zajtrk, (ker mi bo ravno potekla kartica za internet) da se potem spokam na Svedsko.

Po nesreči sem doma omenila, da imamo na Švedskem večer nacionalnih jedi in da mora vsak pripraviti neko tipično jed iz svoje države. Mami je seveda zgrabila panika (namesto mene) saj po njenem še jajc ne znam pravilno umešati. Vzela me je v roke in tako sem danes dopoldne imela “hitri tečaj v pripravi orehovih štrukljev”. Zakaj ravno štruklji? Ker je to bolj ko ne edina nacionalna jed, ki jih moj želodec prenese. Poleg potice, seveda, tr00. ampak v enem dnevu se mi poleg vseh priprav res ne ljubi učiti peke potice. Upam samo da bodo ostali preživeli moje štruklje.

Ravno sem preletavala seznam stvari, ki jih moram vzeti sabo na Švedsko, pa se mi je zataknilo pri vrstici Nice dress. Am ja in kaj mislijo z nice dress, zakaj jo rabimo in vprašanje zase: kako za vraga naj nice dress spravim v moj 70literski backpacking ruzak, ki bo v 1 dnevu zamenjal 2 letala in 2 vlaka ter da bi pri tem še vedno ostala Nice!

Organizatorji so mi odgovorili:

…you will need it for the Nobel dinner. With “nice clothes” we mean something really nice, suit or dress, whatever nice you have.

S tem so me pa res pomirili, da so poudarili really! Karkoli že imam pa pojdimo pogledat:

• moja maturantska obleka, na obešalniku zgleda super, na meni pa ji manjka tistih 10 kilogramov več, ki sem jih imela v gimnaziji.
• moja obleka za valeto, odlično se mi prilega ampak na žalost sem malce zrasla in tisto kar naj bi bilo pri gležnjih je skoraj pri kolenih
• moja birmanska obleka, živo roza hlačni kostim z volančki??? rabim še kaj dodati???
• sestrina birmanska obleka, bi že šlo, če bi bila jaz vsaj 15 cm višja in 10 kg težja
• sestrina obleka z valete, še vedno sem 15cm premajhna
• sestrina obleka z maturanca, nastane problem, ker se je odločila ne iti
• obleka druge sestre z valete, mulci so šli na valeto v kavbojkah in oranžnih majicah, ne pomaga veliko
• obleka druge sestre z birme, tamala jo je takoj po birmi prodala,…
• neka bela obleka ki nedotaknjena visi že 3 leta v moji omari,… bi že šlo če ne bi imela dekolteja do popka, dolžino malo čez rit in bila napol prosojna… ne vem če je to definicija nice (vprašanje zame: zakaj za vraga sem jo sploh kupila?)

In nato doživim napad panike… zdaj moram po nakupih za nice dress, ali pa se pretvarjam da se mi zdijo kavbojke dovolj nice? In to bo šlo z fonda, ki je sicer rezerviran za nakup cargo hlač in spodnjega perila, kar trenutno smatram za edin upravičen strošek v moji garderobi?

Ampak kaj za vraga naj kupim, da bo nice in da bo preživelo v mojem ruzaku???

Dodano kasneje, seznam oblačil ki naj bi jih prinesl s sabo:
You need:
- Hippie Party cloths
- Pyjamas for Pyjama Party
- Swim wear and towel for pool and sauna and if you want to go swimming in the sea
- Nice clothes for Nobel party (yes, really nice clothes)
- Both warm clothes and cloths for high temperatures
- Rain coat - it might be raining in Sweden..
- Leisure wear - sometime we will be outside.. like hiking =)

Ugotovila sem še, da zadnjih 5 let ne spim več v pižami ali pogosto sploh v čimerkoli in da bo tudi to potrebno kupiti. Aja pa Hippie??? In komaj čakam da se vržem v njihovo toplo morje

Αναμαρια me je potunkala v verigo razkrivanj 7 manj ali bolj znanih dejstev o sebi. Glede na to da blogam, kar pomeni, da je v meni vsaj malo ekshibicionista, sem sprejela ping-pong žogico in z malo več besedami opisala, da sem malce čudna.
1. Obvladam umetnost narediti nič in biti ves čas zaposlena, zato vedno rabim nekoga, ki mi resno teži za rezultate. V najslabšem primeru si rabim napisati 50 pomnilnih sporočil in jih razvrstiti po svojih e-mailih, sobi, koledarjih, sms sporočilih, budilki. Deadline-i so tudi super motivatorji. Najbolj učinkovita sem, ko se mi kdo zlaže za kakšen dan pri končnem roku tako, da delujočo zadevo potem v tistem dodatnem dnevu dodatno izpilim.
2. Pogosto se mi dogaja, da me ljudje označijo za cinika, čeprav se še nisem odločila ali imajo prav in ali mi je to všeč.
3. Ne predstavljam si življenja brez: knjigarn, teka, neviht, sexa, sladoleda, računalnika in sanjarij.
….
6. Resnično me razjezi več kot tri četrtine današnje slovenske glasbene scene. Čeprav sem do danes, z veliko truda vloženega v obvladovanje jeze, skoraj do popolnosti razvila ignoranco na vse tiste 4 različne tone, ki jih uporabljajo naši glasbeniki, pa me butasta besedila še vedno spravijo s tira. No in da je mera polna se mi pogosto dogaja, da znanci izvedo za to moje srčno sovraštvo in me izzivajo s prepevanjem. Ena večjih tovrstnih travm je bila, ko so se (z vedenjem da jaz tega ne prenašam) sošolci z faksa spravili peti “Ne grem na kolena”. Kasneje mi je bilo žal, da pri sebi nisem imela kamere, kajti youtube, bi bil odlično maščevanje.
7. Slabo prenašam množice. V takšnih situacijah se mi hitro zgodi, da začutim hud odpor do ljudi, četudi jih imam kot individuume rada. Nič pa nimam proti manjšim skupinam ali 1:1 komunikacijo.

To je nekaj malega o meni. Pa ne domišljajte si da me sedaj kaj bolje poznate

Katerih sedem bom potunkala v verigo jaz? Khm Αναμαρια mi je vzela kar nekaj favoritov, veliko ostalih jih je zadevo že izpolnilo, dosti pa pametno ignoriralo. Ne bom zamerila, če se vam ne ljubi, nominirani v 7 pa so: Spartak, Stamcar, Narnija, Mety, Bigwhale, Urška in Delavec.